Maščobe v prehrani dojenčka

Maščobe niso več zlobe (razen nekaterih, kar bomo videli malo kasneje), to sedaj že vemo in če že uvajate, potem veste, da so kvalitetne maščobe izredno pomembne v prehrani dojenčka. Dojenčki namreč v prvi polovici leta kar podvojijo svojo telesno maso, do prvega leta pa celo potrojijo. Prav zaradi tega je zelo pomembno, kaj in kdaj uvajamo, predvsem pa stremimo h kvaliteti prvih obrokov. 
Prvo polovico leta naj bi bile dojenčkove potrebe v celoti pokrite z materinim ali adpatiranim mlekom, v drugi polovici pa pričnemo z uvajanjem čvrste hrane in se tako potrebe pokrivajo iz drugih virov. 

 

POMEMBNOST VNOSA MAŠČOB
Poleg ostalih osnovnih mikrohranil (beljakovin, ogljikovih hidratov in vlaknin), so izjemnega pomena tudi maščobe. Vsebujejo namreč življensko pomembne esencialne maščobne kisline, pospešujejo absorpcijo maščobotopnih vitamnov (A, D, E in K), prav tako pa je zaradi dodanih maščob načeloma pusta začetniška hrana tako energijsko bolj bogata in okusna. Z drugimi besedami, ker dojenčki v prvih mesecih življenja zmorejo naenkrat pojesti male količine hrane, mora biti le-ta energijsko gosta (oz. bolj kalorična, po domače) in to je mogoče doseči ravno z maščobami.

 

OMEGA-3 in OMEGA-6
Esencialne maščobne kisline (omega-3 in omega-6), ki ju največkrat slišimo omenjane, so tiste, ki jih telo ne mora samo sintetizirati in zato jih moramo dovajati z živili. Odločilno vlogo igrajo pri rasti in razvoju možganov, živčevja, očesne mrežnice in v bistvu do 4. meseca starosti predstavljajo do 50% energije, ki jo dojenček dnevno potrebuje. Pomembno je pravilno razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami. 
Materino mleko vsebuje optimalna razmerja  maščob (10-15% linolne maščobne kisline (C18:2n-6, omega-6) in nad 1% alfa-linonenske kisline (C18:3n-3, omega 3), dolgo verižne večkrat nenasičene maščobne kisline (dokozaheksaenojska in arahidonska kislina).

 

TRANS MAŠČOBE
Trans maščobe pa so zlobe, tukaj ni dvoma. Spadajo med nenasičene maščobne kisline. Transmaščobne kisline so naravno v majhnih količinah v maščobi, mlečnih izdelkih in mesu govedi, ali pa nastanejo kot stranski produkt procesa hidrogenizacije, rafiniranja ali pri cvrtju – pri živilih naravnega izvora je delež teh kislin 2-3%, medtem ko je pri industrijsko pripravljenih tudi do 60% – količina je pogojena z vrsto obdelave, hidrogeniranja, višine temperature pri cvrtju, ipd. (Sem spadajo razne margarine, hidrogenirana palmova maščoba, če izpostavim najbolj pogoste).
Te maščobe so zlobe tudi zato, ker ovirajo presnovo ostalih pomembnih esencialnih maščob, prav tako pa se previsok vnos pri doječih materah prenaša na dojenčka preko mleka, pri nosečnicah pa na plod. 
Tudi tukaj naj velja ljudski glas in zdrava pamet – komplicirajte do neke mere, predvsem pa vedite zakaj, da boste lahko na drug način izenačili dnevni vnos. Torej, po domače: če je otrok za kosilo pojedel pomfrit v restavraciji, mu zraven ponudite nekaj več zelenjave ali pa vsaj za večerjo pripravite bogato zelenjavno juho – tako bo dobil vse vitamine in minerale. Dnevni vnos trans maščob bo verjetno že pri kosilu presežen, zato bodite tudi pozorni, da ne dobi pri večerji potem napolitank ali pa tudi falafla, pečenega na olju. 😉 Neko ravnotežje in srednja pot pri vsem se namreč že stoletja izkazujeta kot optimalna. 😉 

 

OBDELAVA ŽIVIL
Prav zaradi škodljivosti trans maščobnih kislin v prvih mesecih starosti pri pripravi obrokov za dojenčka ne uporabljamo praženja, cvretja in kakršnekoli obdelave, kjer se maščoba (ponavadi je to rastlinsko olje) pri visokih temperaturah spreminja. Prav tako niso primerna rafinirana, prečiščena olja in nobena maščoba v delno ali polno hidrogenirani obliki, pa tudi že pripravljena živila, ki vsebujejo tovrstno maščobo dojenčku ne ponujamo. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da se takim načinom in živilom izogibamo, ko je le možno, tudi pri poznejši starosti. 
Živila lahko pripravimo s kuhanjem na sopari, kuhanjem v vodi (to vodo, ko je možno, prihranimo, saj vsebuje vse vitamine in minerale, ki so se izlužili iz živil), “suhim” cvretjem v pečici na vročme zraku.
Če bi gledali iz vidika, katera maščoba je primerna, ko že pražimo ali cvremo, bi bilo to maslo ghee ali pa svinjska maščoba. Ker pa nobeno od teh živil ni primerno za dojenčkovo prehrano, ju lahko mirno izpustimo, razen ko pečemo baby piškotke. 😉

 

KOLIKO IN KATERE MAŠČOBE
Katere maščobe so torej primerne v dojenčkovi prehrani?

* 8-10g maščob na dan, to pomeni dve mali čajni žlički, ki jih ponavadi dajemo v zelenjavne, zelenjavno-mesne in zelenjavno-žitne kašice (kasneje ko že imate več obrokov  in če se vam bo zdelo preveč 2 žlički v en obrok, lahko dodate eno žličko v kašico pri kosilu, drugo pa v žitno-sadne kašice. Nama to sicer ni bilo preveč okusno, zato sem raje kombinirala z drugimi maščobami – losos, avokado 😉 )

* hladno stiskana nerafinirana rastlinska olja (olje oljne ogrščice, repično olje, sončnično olje, oljčno olje, konopljino olje, laneno olje in kasneje tudi bučno olje). Najboljše je, če jih malo kombinirate med sabo, tako da se poiščejo pravilna razmerja med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami. 

* olja dodajamo na koncu, tik preden postrežemo obrok, ki je ohlajen na približno 37°C (ne potrebujemo termometra, to starši že vemo po občutku 😉 ). Nikoli ne damo olja v vročo jed iz že znanih razlogov trans maščob.

* dobri viri drugih maščob za dojenčka: ribe, kot so losos, skuša, sardelice, ribje olje, zelenolistnata zelenjava, kasneje po 12. mesecu starosti pa tudi alge in oreščki. Izvrsten je tudi avokado, ki ga otroci obožujejo v raznih kašicah, skupaj z banano ali jabolkom (poiščite recepte na strani pod ključno besedo: avokado – http://www.boobeefoodee.si/blog/?s=avokado). P ne pozabimo na kokosovo maščobo. 😉

Maščobe torej sploh niso take zlobe, kot so nas vrsto let učili. Sama bi pa tukaj vseeno ponovno izpostavila zmernost, kakorkoli se pojavlja raznih novih odkritij in čudežnih napotkov, bi bila previdna, predvsem pri prehrani otrok. Dojenčka smo danes obdelali in sedaj vemo, kaj in koliko lahko nudim. Prav taka čista hrana, ko jo jedo najmlajši, je lahko tudi na našem jedilniku, seveda z ustreznimi količinami in določenimi obogatitvami.
Prav tako bi še enkrat poudarila zdravo pamet in razum – če bo otrok enkrat pojedel kupljen krof, bo z njim vse ok. Res. 🙂 Ko bo pa ta krof postal vsakodnevna prehrana, bi pa mogoče bil čas za kakšen alarm, posvet, korak nazaj in prevetritev jedilnika. Argument, da smo vsi “gor zrasli, pa nam nič ne manjka”, zaenkrat mogoče še “pije vodo”, čez nekaj let pa … Ni pravila ali pa je pravilo – smiselno je, da vemo, kaj potencialno škoduje in se temu izognemo čim večkrat.