Leto in pol bojevanja za navadno slovensko govejo župco

Tragikomedija ali grozljivka?
Tako se namreč berejo zapisniki organov vrtca in njihova prizadevanja za boljšo prehrano v Kranjskem vrtcu in celotni zgodbi zaenkrat še kar ni videti konca. Že skoraj dve leti se namreč borijo za izboljšanje prehrane v tamkajšnjih vrtcih in če bi se nam vsem zdelo, da je zdrava, sveže pripravljena hrana temeljno pravilo v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih, temu žal še zdaleč ni tako. Od neizpolnjevanja smernic za prehrano v vrtcih do morebitnih špekulacij z javnimi razpisi, prikrivanju podatkov, podtikanji, šikaniranji in »blatenju« s strani odgovornih vpletenih. Marsikdo bi se vprašal, kaj je v ozadju in čemu toliko škode na račun zdravja in dobrobiti naših najmlajših.

Z g. Robertom Laknerjem sem se prvič srečala lansko leto, ko sva na uvodni kavi prerešetala vse okoli prehranjevanja in ugotovila, da deliva podoben pogled.
Robert je član sveta staršev Kranjskega vrtca, član sveta zavoda in tudi član skupine za prehrano v Kranjskem vrtcu. Med pogovorom sva se največ dotaknila prehrane v vrtcih, ki tudi mene zelo zanima, o tem sem že pisala lansko leto, sedaj pa sem prvič prizadevanja spoznala tudi v praksi. Lahko rečem le – to je nepojmljivo. Sizifovo delo, vam povem, čeprav upam, da bo ta skala prizadevnih staršev enkrat le obstala na vrhu hriba. Moje zanimanje je med pogovorom naraščalo, slišala sem namreč kar nekaj nepravilnosti in večkrat sem glasno prekinila debato: »Kaaaaaaaaaaj? Pa saj ne morem verjet!«

Zapis je tako rezultat dveh srečanj čez poletje in zaprosila sem ga še za dodatne dopolnitve naknadno po emailu, saj so nekatera pojasnila precej kompleksna. Nastala je zanimiva zgodba o borbi za dobro otrok, ki je na prvi pogled enostavna, v praksi pa zelo mučna. Zaradi obsežnosti jo objavljam v več delih. Odgovore sem pustila originalne, ker se mi zdi, da bi se s popravki izgubila avtentičnost sogovornika.

*****************************************************************************************************

Robert, ste zelo aktiven pobudnik za izboljšanje prehrane v Kranjskem vrtcu.  Zakaj?

Res sem prvi sprožil aktivno pobudo v našem vrtcu prek sveta staršev, vendar so tukaj tudi drugi starši,brez katerih se v praksi ne bi nič premaknilo. Sam težko kaj dosežeš.

Kot že vemo, neustrezna prehrana dolgoročno močno vpliva na zdravje otrok, ki so najbolj občutljiva starostna populacija. Prehrana ima, po navedbah stroke, največji vpliv na zdravje ljudi in je kot dejavnik tveganja za zdravje v razvitem svetu že dolgo nazaj prehitela kajenje. Posebej kritični so majhni otroci do 3 let, pri katerih govorimo tudi o t.i. presnovnem programiranju o. presnovnem vtisu (Gre za dolgoročni vpliv prehrane pri otroku, saj seže prav v odraslo dobo, tako da lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Vpliva celo na naslednjo generacijo potomcev, op.a), saj v vrtcu zaužijejo do 80% energijskih dnevnih potreb. Otroški prebavni trakt še ni dozorel in majhni otroci absorbirajo bistveno več težkih kovin, hitreje pretvarjajo nitrate v škodljive nitrite, imajo polovično sposobnost razstrupljanja svojega telesa, prav tako pa jih hitra rast in hitra celična delitev dela bolj ranljive za genotoksične vplive.

Poenostavljeno povedano to pomeni le, da moramo otroku tistih nekaj ranljivih let v začetku življenja zagotoviti ustrezno prehrano, da mu tako za nekajkrat zmanjšamo tveganja za kronične bolezni, ko bo odrasel. To so NAŠI otroci, menda se splača.

Majhni otroci so tudi najbolj dovzetni za nove okuse in to bi morali pravzaprav s pridom izkoriščati; vpeljevati nove okuse zelenjave in stročnic ter sadja, jih navajati na krasen svet začimb, ipd … Če v tem obdobju tega ne izkoristimo oziroma jih navadimo na preveč intenzivne slane in sladke okuse, ima to zanje prav tako lahko dolgoročne posledice.

Se strinjam, a hkrati sama opažam, da je še veliko staršev premalo osveščenih glede tega. Kaj vi menite?

Seveda. Oba delujeva na sorodnem področju in oba veva, da je jedro problema tudi nezavedanje mnogih o pomembnosti vpliva prehrane na zdravje. Raziskav uradne medicine na področju nutricistike in negativnega vpliva neustrezne prehrane na zdravje je vse več in vse bolj kvalitetne so. Če ljudje nečesa nočemo slišati, smo to sposobni dolgo časa zanikati tudi na račun svojega zdravja in zdravja naših otrok. 7000 študij in več desetletij smo potrebovali, da smo si skoraj vsi priznali, da kajenje škodi. Prehrana pa je še posebej zmanipulirano področje, so nam staršem povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) že v uvodu sestanka.

Ena anekdota: Še danes mnogo ljudi meni, da morajo vegetarijanci paziti, kako kombinirajo jedi. Prosim lepo, to je skoraj 100 let stara traparija objavljena v reviji Vogue. Se je pa prijela. Zato se pogosto šalim in prosim ljudi, da naj ne iščejo prehranskih nasvetov v ženskih revijah.(smeh) Ampak vseeno upam, da se bodo zaradi hitrejšega širjenja informacij v današnjem času  ljudje pustili hitreje ozavestiti. Veliko pomagajo seveda takšni odlični portali, kot je vaš.

Hvala. Se strinjam glede problema iskanja prehranskih nasvetov v ženskih revijah, saj gre v večini člankov za kopiranje tujega materiala, brez preverbe verodostojnosti napisanega.
Ampak greva na bolj lahkotne teme. Zanima me, kako kaj vaše kuhanje? Pripravljate jedi doma?

Seveda. Jasno. (smeh) Med tednom me pogosto preganja pomanjkanje časa, ampak kaj pripravim, ko le uspem. Mi je všeč in v zadovoljstvo, predvsem mi je v veselje preizkušanje novih jedi in sestavin, skratka eksperimentiranje. Očitno imamo vse skupaj tudi malce v družini, saj je moja mama od nekdaj z veseljem kuhala in ima prav neverjeten, zame nedosegljiv, občutek za pripravo hrane. Rad obiščem tudi kakšno boljšo restavracijo in prepustim chefu, da z degustacijskim izborom pokaže, kar želi.

Morda malce izstopam v tem, da dajem poudarek tudi etičnemu vidiku v prehrani. Podpiram ekološke in sorodne pridelave in s tem tudi takšno rejo živali. Če že neko žival vzredimo za hrano ni razloga, da ji pri tem ne izkažemo nekaj spoštovanja. Ne pa, da bitje životari v katastrofalnih razmerah, brez izhoda na prosto, do zakola.

Uh, kako vas razumem. Delim vaš pogled in predvsem želim, da bi se vsi na trenutke, če ne že vsak dan zavedali, kako je pomembna primerna ter etična pridelava in vzreja. A da nadaljujeva z vašim prizadevanjem, mi lahko zaupate, kje, kako, kdaj se je vse skupaj pravzaprav začelo?

Več let sem si prizadeval za uskladitev prehrane s Smernicami za prehranjevanje (*Krovne smernice za prehranjevanje v VIZ (2010) s pripadajočimi strokovnimi akti, op.a.) v našem vrtcu z občasnimi dopisi in srečanji z odgovornimi, vendar se ni premaknilo praktično nič. Sedaj vem, da so ti prijazni sestanki služili za neke vrste »utišanje« staršev, ki smo opozarjali na neustrezno prehrano otrok.
Leta 2013 smo dobili Zakon o šolski prehrani, po katerem so smernice s pripadajočimi strokovnimi dokumenti postale za vrtce in šole obvezujoče. V Kranjskem vrtcu so izvedli novo javno naročilo za živila v vrednosti skoraj 3 milijone EUR, vendar se prehrana ni kaj prida izboljšala. Potem sem leta 2015 postal predstavnik oddelka v svetu staršev in se tam povezal z ostalimi starši (iz ostalih vrtčevskih enot, op.a), kjer smo pridobili popolno podporo sveta staršev ter pričeli s pobudami ter se obrnili za pomoč tudi na NIJZ ter Zavod za šolstvo.

In potem so stvari stekle?

Kje pa. Žal so hoteli odgovorni naše pobude preprečiti res na vsakem koraku in z metodami, ki presegajo vse etične in moralne okvirje. Že prvo nedolžno pisno pobudo z nekaj prepisanimi stavki iz smernic je vodstvo umaknilo iz dokumentacije za svet staršev. Po sklepu sveta staršev (SSt) s pozivom za ustanovitev skupine za prehrano in omembi neustreznosti prehrane smo več mesecev čakali na sestanek z bivšo ravnateljico ga. Ireno Pavc, medtem pa so namesto tega prišle do nas prve govorice iz vrtca z grožnjami o tožbi.

Resno? Kaj pa je bilo?

Po prvem sestanku s starši je ravnateljica ga. Irena Pavc čez noč ukinila sladkanje čaja, čeprav smo jo na sestanku opozorili, da se sladkanje čaja ne ukinja kar čez noč ampak po korakih. Otrokom so pričeli streči grenak čaj in vse zaposlene obvestili, da je to zahteva sveta staršev, kar je bila seveda neresnica. Negativen odziv pri otrocih je bil s tem pripisan nam, staršem. Prav besedo »grenak« so uporabili, da je izgledalo bolj dramatično. Verjetno vsak BoobeeFoodee bralec ve, da nesladkan čaj ne pomeni, da mora biti tudi s tem grenak.

Kakopak. Je bilo potem nadaljevanje vaših prizadevanj kaj bolj enostavno?

Žal ravno nasprotno. »Blatenje« posameznih staršev in grožnje s tožbami so se zatem samo še stopnjevale in še vedno niso povsem ponehale. Ko je bivša ravnateljica končno le ustanovila skupino za prehrano, je vanjo vključila člane, ki so aktivno nasprotovali smernicam in boljši kakovosti prehrane. Za nameček so nas na hitrico povabili (očitno z nekimi prikritimi nameni), da v kratkem času predstavimo svoj primer jedilnika, ki bi ustrezal zahtevam smernic. Ko smo to storili, organizatorka prehrane ni imela več časa za predajo našega predloga. V zadnjem šolskem letu (2016/2017) smo dobili novega organizatorja prehrane in skoraj takoj so se pričele govorice o lačnih otrocih, povečanem izmetu hrane ipd., zaradi novih receptov nas staršev. Okrivili so nas, starši receptov, za katere so nas sami poklicali, sploh še nismo posredovali. Tudi novi organizator prehrane do takrat, razen menda dveh zajtrkov, ni praktično nič spremenil. Skratka cel pogrom za praktično nič sprememb.

Bere se kot divja kriminalka že skoraj. Vi kot primarni pobudnik verjetno izstopate?

V neki točki so me poskušali »izolirati« in za vse okriviti mene. Na to vlogo sem delno pristal, ker sem s tem zaščitil ostale dobronamerne starše, ki so si samo enostavno prizadevali za boljšo hrano za svoje in ostale otroke. Poleg podtikanja lažnih izjav v objavljenih zapisnikih sem bil »obtožen« tudi ortoreksičnih pogledov, presnojedstva in vegetarijanstva v negativnem smislu. Deležen sem bil tudi groženj po telefonu s strani zaposlene, odgovorne za javno naročilo za živila. Na vodstvo sveta staršev je ravnateljica poslala dopis, da določenih staršev ne želijo v skupini za prehrano. Svet staršev nas je ponovno podprl in mene so celo izvolil za predstavnika staršev v svetu zavoda. Zaposlena, kandidatka za ravnateljico, se nas je nekaterih »lotila« kar na svojem javnem FB profilu. Nekaj posameznikov, ki jih jaz imenujem kar »zlobe«, je v enem letu poskrbelo, da so naše priimke praktično poznali vsi v zavodu, skupaj z neresnicami in izmišljotinami.Kakorkoli, rad bi opozoril, da so dobre pobude v korist otrok lahko precej tvegano početje, če vas skrbi vaš »image« (smeh).

Mi lahko zaupate, kakšne spremembe ste želeli, da ste naleteli na takšen močen odpor? Verjetno niste kar takoj želeli vse eko bio organsko pridelano, primerne domače lokalne pridelave, s čim manj kilometrov od lopate do žlice, če se lahko pošalim?

Ah kje, seveda ne. Naše zahteve so bile zelo jasne, pravzaprav primarne, želje, ki bi jih vsi starši želeli za svoje otroke. Torej, primarno za več sveže pripravljene in kuhane hrane namesto procesiranih in zamrznjenih industrijskih izdelkov. To je sploh izhodišče, da lahko v vzgojnih zavodih slediš smernicam, ki so obvezujoče in da je s tem prehrana bolj zdrava, pestra in okusna. Ali, če povzamem izraz Jamiea Oliverja, želeli smo ukinitev »procesiranega sranja«. (smeh) Takoj smo tudi opozorili, da mora biti tudi naših v kuhinjah zaposlenih ustrezno število ljudi, da bi bila prehrana tudi pri nas ustrezna.

In torej v čem je problem? To so pa ja popolnoma smiselne pobude?

Poglejte, preteklo vodstvo in odgovorni za prehrano so sami poudarjali, da je v kuhinjah premalo kadra, vendar hkrati nikoli pri ustanovitelju (občina op.a) niso tega formalno izpostavili z ustrezno sistemizacijo. Na drugi strani imamo javno naročilo za skoraj 3 mio EUR, kjer je navedenih veliko zelo dragih industrijskih živil, ki so procesirana oz. predpripravljena. Omenim naj še, da je ustanovitelj izvedel primerjavo z nekaterimi drugimi vrtci in ugotovili smo, da imajo v nekem drugem velikem vrtcu bistveno boljšo prehrano, sveže pripravljeno iz osnovnih sestavin in to za tretjino nižjo ceno. Primerjan vrtec ima celo več lokalnih in ekoloških živil.

Ali lahko posumimo, da je bilo to namerno?

Glede na to, da mi že od vsega začetka grozijo s tožbami, tega ne bom rekel. Neke vrste konflikt interesov in posledično sum pa v vsakem primeru je. Poglejmo. Premalo zaposlenih v kuhinji na eni strani in na drugi strani z občutnim deležem dragih industrijskih, nekaterih celo po smernicah odsvetovanih živil, bi lahko kazalo na to, da je bilo tako stanje namerno vzdrževano? Tako gre manj denarja za plače, na kar ne morejo odgovorni vplivati in več za dobavitelje, na kar pa lahko vplivajo.

Mogoče ni nepomembno tudi to, da so v Kranjskem vrtcu, edini med vzgojno izobraževalnimi zavodi v občini Kranj, na lastno željo sami izvajali javna naročila . Mnogi ostali zavodi se pri javnem naročanju živil obrnejo na zunanjo strokovno pomoč, kar verjetno zmanjša ali celo odstrani možnost špekulacij.

Že lani je bilo veliko povedanega v medijih o javnih naročilih za živila … tudi o korupciji in podkupovanju pri tem.

Da, ker je prišel novi zakon z nekaj prednostmi. Pri nas se je pred tem izvedlo javno naročilo po starem zakonu in to za kar 4 leta, namesto za 2 leti, s čimer bi lahko hitro upoštevali prednosti novega zakona in se predvsem prilagodili trgu z boljšimi cenami in z morebitnimi novimi ustreznejšimi izdelki. Naj še omenim, da je javno naročilo za živila največji redni strošek vrtca, na katerega v zavodu lahko vplivamo. Pri nas je to skoraj 3 mio EUR. In posledično za ta denar verjetno mnogi s svojimi interesi stojijo v vrsti.

Vrednostno je v aktualnem javnem naročilu Kranjskih vrtcev približno za tretjino po smernicah odsvetovanih živil,od tega pa del celo za vrtce »prepovedanih« in neustreznih živil po obvezujočih merilih kakovosti (***). Merila kakovosti pokrivajo zdravstveni vidik smernic za prehrano.

Ne glede na to, pa sta točno to javno naročilo ga. Marjeta Podpečan in ga. Katarina Jevšjak, kot zanj odgovorni, večkrat v različnih medijih predstavljale kot primer dobre prakse. Tudi potem, ko smo jih starši na pomanjkljivosti že opozorili. Ga. Podpečan je o javnem naročanju živil ponekod celo predavala.

O moj bog. Torej, če prav razumem, ima vaš vrtec javno naročilo, ki vsebuje živila, ki otrokom škodijo in hkrati je to izpostavljeno kot primer dobre prakse?

Da. In pri tem gre menda tudi za največje javno naročilo za živila v Sloveniji! Razumeti je treba tudi, da se pri nas pri javnem naročanju živil daje prednost tistim živilom, ki ustrezajo shemam kakovosti. Te so plod Ministrstva za kmetijstvo in večinoma pripomorejo k spodbujanju lokalno pridelane hrane. Slišati je dobro, a ne? Samo po sebi pa to ne pomeni, da zgolj zato,  ker je živilo označeno kot slovensko ali ekološko, da je s tem tudi zato primerno za otroke.
Javno naročilo Kranjskih vrtcev so (zanj odgovorni) hvalili tudi zato, ker celo presegajo delež precej dragih živil z ekološkim certifikatom, ki ga narekuje Uredba o zelenem javnem naročanju. Tudi to se sliši dobro, dokler ne ugotoviš, da gre pri tem tudi za procesirana industrijska živila. Tudi recimo taka, ki jih je WHO označil za kancerogena. V primeru našega vrtca so torej sheme kakovosti praktično zlorabljene, da se javno naročilo prikaže pozitivno, tudi pri živilih, ki lahko škodijo otrokom.

Kaj pa korupcija pri naročanju živil konkretno v vašem vrtcu?

Niste prvi, ki ste nas to vprašali. Ne vem. Korupcije ni ravno enostavno dokazati. Vem pa, da so mediji lansko leto pisali o tem, da se goljufa tudi tako, da zahteve določiš tako natančno, da na koncu ustreza le en izdelek. Recimo po razpisni dokumentaciji aktualnega javnega naročila Kranjskega vrtca za skoraj 3 mio EUR je moral ponudnik na obrazcu ”predračun” ponuditi vsa živila za sklop, na katerega se prijavlja. V obrazcu predračuna je bil naveden »Jogurt probiotični s kosmiči, lešniki in medom v nadpokrovčku, polnjen v lonček 160g«. Tak izdelek je takrat ponujal samo en proizvajalec in ta je bil na koncu tudi izbran.

Ja pa menda ne. Za en (bralec, oprosti) trapast jogurt? Ma to ni normalno!

Ja, žal res. V zvezi z javnim naročilom za živila lahko še povem, da je nedavno Državna revizijska komisija podala sum, da je v Kranjskem vrtcu z oddajo javnega naročila za dobavo živil prišlo do zavestne malomarnosti in prekrška po Zakonu o javnem naročanju. Sodišču je predlagala tudi sankcijo izločitve odgovorne osebe iz postopkov javnega naročanja. Za to javno naročilo za živila je bila odgovorna tudi ga. Marjeta Podpečan, ki pa je še vedno zaposlena v Kranjskem vrtcu.

Sliši se že skoraj zarota, ampak verjetno je žal to pri nas v Sloveniji očitno kar stalna praksa povsod. Kako pa ostali starši v vrtcu sprejemajo vašo pobude in prizadevanja?

Vsi starši, ki vedo za kaj gre, naše ideje podpirajo. Jasno, večina staršev podpira sveže pripravljeno hrano za svojega otroka. Zdrava pamet pač. Prav tako zaposleni v vrtcu. Predvsem tisti, ki sami kuhajo in vedo, da hrana v vrtcu dosedaj ni bila povsem ustrezna. Obstaja še en zanimiv indikator kakovosti prehrane v našem vrtcu. V Kranjskem vrtcu obstaja namreč nenapisano pravilo, da morajo zaposleni biti naročeni na vrtčevsko prehrano. Izjema so tisti z zdravniškim potrdilom. Pri nas si je kar 20% zaposlenih uredilo takšno potrdilo, da jim ni treba jesti vrtčevske prehrane. Medtem ko je v drugem velikem primerjanem vrtcu, kjer prehrano ponujajo tudi občanom in nimajo »prisile« nad zaposlenimi, takšnih zdravniških diet 5x manj! To mogoče nakazuje na toda so bili tudi zaposleni v našem zavodu v veliki meri nezadovoljni s kakovostjo prehrane.

Saj so tu še inšpektorji. Saj menda imamo nadzor?!

Ne. Nadzora praktično ni. Nadzor po Zakonu o šolski prehrani opravlja Inšpektorat za šolstvo in šport,vendar samo za preverjanje zadovoljstva staršev v vrtcu. In naš vrtec je bil oglobljen, ker nas staršev, ki ne jemo in tudi ne moremo naročiti in poskusiti te hrane niso vprašali, če smo z njo zadovoljni? Zakon namreč zapoveduje, da se starša otroka povpraša, če sta zadovoljna s prehrano v vrtcu, čeprav je ne uživata. Razumete? Medtem NIJZ piše o tem, da so v veliko zavodih v veliki meri tudi jedilniki netočni in nenatančni, torej nam tudi spremljanje jedilnika dosti ne pomaga. Skratka, kot da bi se delali norca iz nas staršev.

Ker v Kranjskem vrtcu nimamo po normativih ustrezno sistemiziranega kadra za mesti organizatorja prehrane in ZHR, smo se po nasvet obrnili na Ministrstvo za izobraževanje. Ti so nam odgovorili, da so normativi obvezujoči in nas napotili na Inšpektorat za šolstvo. Tudi na Inšpektorat za šolstvo smo podali prijavo, da sta v Kranjskem vrtcu ti dve delovni mesti podhranjeni vsaj za 70%. V zvezi s tem nismo prejeli nobenega odgovora ali ukrepa iz inšpektorata. Preprosto so skupaj z občino to nepravilnost ignorirali.
A glejte, tragikomična anekdota: V vrtcu so dobili prijavo za domnevno nepravilno izobešene zastave (!)in inšpektorat je takrat odločno reagiral v nekaj dneh Žalostno. A ni? Delovni mesti zaposlenih, kjer skrbijo za prehrano, higieno in dolgoročno zdravje otrok očitno pač nista tako pomembni kot ustrezno izobešene zastave v vrtcu.

??? Sem brez besed.

Kaj pa NIJZ in Zavod za šolstvo, ki ste ju prej omenili? Ste dobili občutek, da je pri njih več posluha za pobude zaskrbljenih staršev?

Odnos NIJZ in Zavoda za šolstvo je bil do nas staršev precej, kako bi rekel, … hinavski? Sprva so nam nekaj celo odgovarjali, nato na NIJZ tudi sprejeli na sestanku, vendar so nas ves čas opozarjali, da niso dolžni odgovarjati staršem. Kot da smo tam zaradi sebe in ne zaradi otrok v vrtcu? Na NIJZ so nas sicer pohvalili, da smo zelo konstruktivni in obljubili so nam celo konkretno pomoč pri ustanovitvi skupine za prehrano, pa se to potem ni zgodilo. G. Gregorič, vodja za področje šolske prehrane na NIJZ, je dal pisno in ustno pobudo, da naj starši Kranjskega vrtca zaprosimo za novo izvedbo spremljanja prehrane za naš vrtec, kar smo tudi storili. Potem so nas lani jeseni povabili, da podamo svoje pripombe, vendar naših ključnih pripomb potem pri izvedbi spremljanja prehrane sploh niso preverjali.. Naj omenim, da NIJZ izvaja spremljanje in svetovanje o prehrani in ne nadzor. Šole in vrtci lahko mirno ignorirajo tudi priporočila NIJZ, pa se jim ne bo nič zgodilo. Tam, kjer otroci niso na prvem mestu, pa to dejstvo verjetno s pridom izkoriščajo za druge interese.

Za konkretna pojasnila smo se po konkretno pomoč obrnili tudi na ga. Ireno Simčič iz Zavoda za šolstvo pa smo dobili samo splošen odgovor, ki nam v praksi ni koristil. Gospa je bila predsednica komisije, ki je pripravila t.i. krovne smernice za prehrano leta 2010.

To pomeni, da se na odgovorne inštitucije v državi  ne moremo starši preveč zanesti?

Pokazalo se je, da so te inštitucije, ki so avtorji smernic in opravljajo spremljavo prehrane neke vrste v velikem delu same sebi namen, vsaj na področju šolske prehrane. Od dobre volje vrtcev je odvisno ali bodo smernice in priporočila NIJZ pri prehrani upoštevali. Medtem je ga. Irena Simčič na radiu pojasnila, da pri nas izobraževalni zavodi pripravljajo prehranske obroke skladno z veljavnimi strokovnimi priporočili.

Pa to drži? Glede na vse slišano in prebrano, prej ne?

Seveda ne drži. Pa moje ali vaše mnenje tukaj sploh ni pomembno. Da prehrana po vrtcih in šolah marsikje ni ustrezna, vemo iz poročil NIJZ o spremljanju prehrane po mnogih šolah in vrtcih. NIJZ je tudi pri nas lani  jeseni ugotovil, kljub neupoštevanju pripomb staršev, da je ponudba zajtrkov in kosil v Kranjskem vrtcu le delno skladna s priporočili, ki pokrivajo zdravstveni vidik prehrane otrok.

Še bolj nenavadno je brati zapise o njenih izjavah, da ima Slovenija organiziran sistem šolske prehrane. Morda, ampak slabo. Dobro organiziran sistem bi imel tudi ustrezen nadzor nad upoštevanjem smernic in meril kakovosti ter pripadajoče sankcije.

Pa so smernice dobre? Mnoge starše omenjanje smernic nekako straši.

Tukaj naj raje omenim pojasnilo sedaj žal pokojnega prof. dr. Marjana Simčiča iz Biotehniške fakultete, ki je nekoč povedal, da čeprav imamo eno najboljših in zakonsko obveznih smernic za prehrano otrok v Evropi, nas je neupoštevanje teh pripeljalo do stanja, da imamo sedaj v Sloveniji več debelih otrok kot v ZDA.

Slovenski otroci so namreč med najdebelejšimi v statistikah OECD, UNICEFA in WHO v zadnjih 5 letih.

Smernice so res  precej suhoparnen dokument s tabelami, enotami, podrobnimi pojasnili ipd.. Tudi v našem vrtcu je bivša ravnateljica negativno in z neresnicami omenjala smernice za prehrano ter s tem povečala negativno konotacijo do smernic pri zaposlenih in starših. V praksi pa je izvajanje smernic samo dobra, zdrava in predvsem okusov pestra hrana. Na primer vaš portal in knjigice receptov BoobeeFoodee praktično v celoti na lep, prijazen, zabaven in praktičen način sledijo usmeritvam za prehrano otrok.

Suhoparne smernice in najnovejša spoznanja na področju hrane in hranoslovja morajo obvezno poznati samo odgovorni za organizacijo prehrane. In prav nobene potrebe ni, da bi moral nek starš podrobneje poznati uradne smernice, če hoče ustrezno hraniti svojega otroka.

Pa sva že pri znanju oz. neznanju organizatorjev prehrane, o čemer sem že tudi že pisala v zadnjem letu.

Ja. Bivša organizatorka prehrane v Kranjskem vrtcu nas je lansko leto vprašala: »Pa kje ste videli, da konzervansi niso dovoljeni?«. Ja v obvezujočih merilih kakovosti za živila to piše! Ali pa po zdravi pameti, bi bil tudi ok odgovor, a ne? (smeh) »Brez konzervansov« oz. da »konzervansi niso dovoljeni« piše na več kot stotih mestih v za vrtce obvezujočem dokumentu z merili kakovosti za živila. Odgovorna za javno naročilo za živila v Kranjskem vrtcu, ga Marjeta Podpečan, je na primer na seji sveta staršev vsem pojasnjevala ravno nasprotno, da smernice kot tudi merila kakovosti niso obvezujoča, ampak samo priporočila, ki jih upoštevaš ali pa ne. Čeprav so nam na NIJZ povedali, da v Kranjskem vrtcu odgovorni zanesljivo vedo, da so ti dokumenti obvezujoči. Torej so nas starše namerno zavajali ali pa dejansko ne poznajo niti osnovnih dokumentov za organizacijo prehrane v vrtcu. Ne vem, kaj od tega je bolj žalostno. Morda kot zanimivost naj omenim, da smo točno to zavajanje omenili tudi v prijavi na Inšpektorat za šolstvo, vendar jih taka »nestrokovnost« odgovornih ne moti. Zanima jih samo ustrezna formalna izobrazba.

Kdo pa je lahko organizator prehrane v vrtcu?

V pravilniku o izobrazbi za predšolske otroke je navedenih več programov, ampak največ bom povedal, če omenim, da je v vrtcu lahko organizator prehrane tudi vsak vzgojitelj.

V Kranjskem vrtcu smo ugotovili, da bivša organizatorka prehrane in odgovorna za javno naročilo za živila nimata niti minute formalne izobrazbe iz področja uravnotežene in ustrezne varovalne prehrane za otroke. Lansko leto so npr. v povzetek tedenske nabave zelenjave vključili tudi živila, ki ne spadajo med zelenjavo tako, da je očitno težava že pri osnovnem ločevanju živil.

Po drugi strani pa ni prav nobenih ovir, da vsa ta znanja strokoven in odgovoren organizator prehrane  pridobi naknadno izven okvira formalne izobrazbe. Konec koncev je praktično vse strokovno gradivo javno in na razpolago vsakemu. In obstajajo dobri organizatorji prehrane brez formalne izobrazbe iz nutricistike. Imajo pač radi otroke in se trudijo.

Pri nas je bivša organizatorka prehrane uradno stran NIJZ za šolsko prehrano (Šolski lonec, op.a) z vsem gradivom za organizacijo šolske prehrane označila kar za »stran z recepti«. Kot da bi frizer ne bi vedel, kaj je glavnik (smeh).

Poglejte, že če se sprehodite po spletni strani vrtcev ali šol lahko iz zapisov o prehrani ugotovite ali je vaš organizator prehrane ustrezno osveščen ali ne. V največjem vrtcu v Sloveniji imamo na primer objavljeno zastarelo prehransko piramido. Ta je bila zastarela že ob objavi. Imamo pa zato lepa poročila iz sejma alternativne medicine. To so na prvi pogled nepomembne podrobnosti, ki pa pogosto hitro pokažejo kakšen interes oz. kakovost je v ozadju.

Kaj je skupina za prehrano, ki ste jo večkrat omenili?

Skupina za prehrano je opredeljena v smernicah in je edina pravno-formalna in organizirana oblika komunikacije med starši in predstavniki vrtca, ki so odgovorni za prehrano. Vloga skupine je prav tako opredeljena v smernicah in to je sodelovanje pri organizaciji prehrane na ravni vrtca v skladu z veljavno zakonodajo, prehranskimi smernicami ter načeli zdrave prehrane. Skupina za prehrano skrbi za dobro povezavo s starši, saj je vključitev in podpora staršev ključna za uspešno izvajanje vrtčevske in šolske prehrane.

Skupina ni obvezna, vendar jo večina vzgojnih zavodov ima. Mi je nismo imeli in je bivša organizatorka tudi povedala, da je ne želi. Očitno z razlogom? Če skupine za prehrano v vašem vrtcu ali šoli ni, potem je morda razlog tudi to, da si pri vas ne želijo izboljšav na področju prehrane.

Izgleda, da razpolagate z veliko informacijami o prehrani v vašem vrtcu. Kako ste vse to izvedeli?

Nekaj je možno razbrati iz jedilnika, ki pa marsikje ne prikazuje vedno tega, kar otroci dejansko dobijo. Nekaj so nam povedali in namignili nekateri zaposleni, ki tudi sami niso zadovoljni s prehrano in tudi vedo, kaj ni primerno za majhne otroke. Dejanski šok oz. poglobljeno spoznanje pa je prišlo, ko smo starši prejeli podatke na podlagi zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja in zahtevali dobavnice ter deklaracije za živila določenih obrokov.

Do pravih informacij je težko priti. Čeprav so ti dokumenti javnega značaja in jih imamo pravico vsi videti, smo nekaj dokumentov čakali več mesecev, nekaterih pa še nismo dočakali. Nedavno se je zgodilo, da se je zaposlena obrnila na odvetnika in s tožbo grozila novi ravnateljici ter kot razlog navedla ustrezno podan zahtevek za dostop do informacij javnega značaja. Razumete? Informacije »javnega« značaja so pač »javne« in to z razlogom. Torej obstaja pri posameznikih v Kranjskem vrtcu močan interes prikrivanja javnih informacij.

Kaj ste ugotovili oz. kaj se je dalo razbrati iz teh dokumentov?

V obdobju pregleda smo že iz jedilnika videli, da je od npr. 14. zaporednih dni, kar 12krat za zajtrk bil kruh. Nedolžno, vendar kaže na precejšnjo enoličnost.

Tudi, da naročajo samo približno polovico zelenjave kot bi jo po količinskih normativih v smernicah morali. Kar niti ne bi bilo hudo presenečenje, če ne bi pred tem ravnateljica predstavnikom staršev na seji sveta staršev zatrjevala, da je količina zelenjave seveda ustrezna. To v praksi pomeni, da bi težko delal BoobeeFoodee obroke s tako malo zelenjave (smeh).

Posebej zanimiva je bila ugotovitev, da po »naši« recepturi svetovno znana bolonjska omaka ne vsebuje mlete govedine. Da je to osnova te svetovno znane jedi verjetno vemo vsi. Namesto govedine se je za bolonjsko omako nabavilo procesirano svinjsko mesnino v kosu s konzervansi in drugimi aditivi ter s sladili in barvili. To so očitno potem morali še v kuhinji zmleti in za to smo plačali 50-60% več, kot če bi kupili isto količino mlete govedine. Iz ustrezne svetovno znane jedi tako dobimo otrokom škodljivo in neustrezno jed ter pri tem plačamo več. Ne vemo pa, koliko je bilo ali je še podobnih primerov.

Izvedeli smo tudi, da so v Kranjskem vrtcu nabavljali celo kruh z aditivi, ki spadajo v skupino konzervansov. Tega merila kakovosti za javno naročanje živil prav tako ne dopuščajo za majhne otroke.

Pa tudi v praksi ne razumem kako, da so konzervansi sploh še dandanes lahko problem. Medtem ko je to »problem« v Kranjskem vrtcu, nas v zadnjem času še slovenska predelovalna industrija v svojih oglasih prehiteva z oglasi »brez konzervansov« in »šteje tudi, česar ni notri« ter podobno. Žalostno.

Kaj menite, je povsod tako slabo?

Ne. Pri poizvedovanju za npr. pripravo juh so nam organizatorji prehrane iz drugih vrtcev odgovarjali, da že 10 let ali več kuhajo juhe iz osnovnih sestavin. Nekdo je celo odgovoril, da smoga  z vprašanjem nasmejali. Očitno so bile navadne juhe za otroke drugod že stalnica in nekaj samoumevnega, ne pa tudi v Kranjskem vrtcu.

Moja v bistvu pozitivna opazka bi bila, da v Kranjskem vrtcu v praksi res capljamo za nekaterimi ostalimi vrtci. Vidimo, da se mnogi organizatorji prehrane v vrtcih po Sloveniji res trudijo. Vse pohvale si zaslužijo.

Res je, veliko primerov je že dobre prakse, kar sem tudi sama ugotovila pri raziskovanju jedilnikov po različnih vrtcih. Čeprav, kot ste že dejali, pregled jedilnika je le temelj, problemi se pojavijo potem še vsepovsod drugje. Recimo tudi s pomanjkanjem kadra.

Če ne zagotoviš kadra v kuhinjah, je sploh težko. Naredili smo pavšalno primerjavo »na prst« in izračunali povprečje, za koliko otrok en kuhar pripravlja hrano. Kranjski vrtci so največji vrtec v Sloveniji in npr. v drugem največjem vrtcu en kuhar pripravlja hrano za 7 otrok manj kot pri nas. Nekateri vrtci, ki so dejanski primer dobre prakse pri prehrani otrok, pa imajo v povprečju še manj otrok na posameznega kuharja.

V sosednji občini so pred leti sistemizirali celo več ur za organizatorja prehrane kot jim to po normativih pripada. Očitno vedo kaj je pomembno in da je zdravje otrok prioriteta. V Kranjskem vrtcu sta delovni mesti organizatorja prehrane in organizatorja ZHR glede na normative podhranjeni za 70-100%. Kadrovski normativi za vrtce so obvezujoči, za zakonitost dela in sistemizacijo delovnih mest pa sta odgovorna ravnatelj in župan.

Nekaj organizatorjev prehrane po drugih vrtcih smo tudi prosili za recepte, saj smo tako enostavno prišli do ustreznejših in že dobro sprejetih jedi s strani otrok.

Pa se je stanje pri vas kaj izboljšalo? Kaj ste starši sploh v vsem tem času dosegli?

Neka vzgojiteljica me je nedavno podražila, če se je splačalo leto in pol boriti za navadno slovensko govejo juhco. Človeku se kar kolcne. Sicer je bilo po mojem vedenju narejenih še nekaj drugih izboljšav tako v kakovosti in okusih, vendar na bistven preskok še vedno čakamo. Splačalo se je, ker gre za otroke, o čemer sem govoril povsem na začetku najinega pogovora.

S sklepom sveta zavoda smo razveljavili staro in zahtevali ustanovitev nove skupine za prehrano. Sedaj so tam dobri ljudje med vzgojitelji in kuharji, ki želijo otrokom dobro. To je osnovni pogoj.

Zaznavamo pa, da nas pri naših prizadevanjih še vedno zaustavljajo. Ampak dokler v vrtcu še vedno igrajo pomembno vlogo ključni posamezniki, ki so vse skupaj zakuhali, je bistven napredek težko pričakovati.

Omenili ste neustrezna živila v javnem naročilu. Kako pa lahko spremeniš prehrano, če imaš v javnem naročilu določena živila?

Točno tako. Težko. Pri nas imamo sedaj že pogodbene težave z dobavitelji, pa se je nov organizator prehrane lotil najbolj osnovnih izboljšav, kot so 100% sok namesto t.i. »cukrane vode«, ukinitev industrijskih juh, navaden kruh brez konzervansov. Žalostno. Pa gre za priporočila iz 12 let starih smernic! Vmes je bilo že več javnih naročil za živila, pa so očitno ta priporočila vedno mirno ignorirali. Kot zanimivost in ilustracijo naj povem, da ima trenutno javno naročilo predvidenih  130.000€ sadnih sirupov. Nabava sladic pa vrednostno za tretjino presega zelenjavo, za katero pa pogosto slišimo, da je precej draga.

In kaj na vse to porečejo starši, ko jim predstavite konkretne podatke? Kako so starši v vaših vrtcih reagirali na vse skupaj?

Večina staršev nas jasno podpira. Redki posamezni starši so me pa res razočarali. Treba je vedeti, da je staršev otrok Kranjskih vrtcev več kot 3000, ampak vmes se je našlo nekaj posameznikov, ki so aktivno nasprotovali najbolj osnovnim izboljšavam v prehrani. Kako si kot starš sploh lahko proti pobudi za več sveže pripravljene prehrane za svojega otroka!, se je na glas lansko leto spraševala kolegica, prav tako članica v skupini za prehrano. Pa so se našli tudi taki. Do nas je prišla celo anekdota, da je neka mama stopila do organizatorja prehrane in zahtevala, da so goveje juhe iz koncentratov in ne iz tradicionalnih osnovnih sestavin. Dva predstavnika staršev v svetu zavoda smo enostavno razrešili, ker nista hotela podpreti niti zakonsko obvezujoče ustrezne prehrane za otroke. Vsi člani v svetu zavoda so dolžni delovati skladno z zakoni in pravilniki, zato je bilo tako delovanje posameznih članov upravnega organa samo jasen primer osebne samovolje v škodo otrok.

Razumem nekatere ekonomske ali osebne interese v ozadju, ki niso v prid otrokom. Ampak, da se starš otroka v vrtcu zavzame proti koristim za lastnega in ostalih otrok, pa mi je osebno zelo težko sprejeti

Morda še ena komična anekdota: Neka mama je poslala ogorčen dopis 95im staršem v svetu staršev, da ji je preseglo mejo, saj da naj bi bilo na določen dan korenje v čisto vsaki jedi. Korenje smo nato na jedilniku starejših otrok izsledili samo v zelenjavni enolončnici. Korenje v zelenjavni enoločnici? Res grozno, kajne? (se nasmehne) Ampak tudi take neumnosti niso povsem nedolžne. Saj veste kako to gre: dober glas seže v deveto vas, slab glas pa prekleto dlje.

(smeh) Ja, ti ti korenje. Res šokantno, da je bilo v enolončnici.
Sicer pa, kako vam gre z izbirčneži? Ste naleteli na kakšen poseben odpor?

A to je provokacija? (smeh) Sumim, da avtorica knjig za otroško prehrano in predavateljica staršem z izbirčnimi otroci ve, da so ti v praksi zelo redki. (smeh ponovno)

Seveda se med tisoči otroci vedno najdejo taki, ki tega in onega res res ne marajo. Ampak to ni pomembno. V vrtcu večina otrok večino jedi lepo je. Sploh, če so ustrezno »začinjene«. Vsi pa vemo, da je najboljša začimba, če si vsaj malce lačen. (smeh)

Poglejte, iskreni organizatorji prehrane in dobri vzgojitelji, tudi iz drugih zavodov, so nam večkrat zelo lepo povedali, da večina otrok vse poje, če jih ustrezno spodbudiš. Večina vzgojiteljev to ve in tudi dela v tej smeri. V našem vrtcu se je lansko leto ob nekem jamranju, da otroci ne marajo zelenjave, ena izmed vzgojiteljic jasno in glasno povedala, da pri njej vsi malčki pojedo vso zelenjavo. Ker jim je za vzgled in jim naredi manjše koščke, če je to potrebno. Druga starejša vzgojiteljica, ki sicer ni iz našega vrtca, mi je bolj potihem rekla »Veš, saj tamali povečini vse pojedo. Mi smo problem, ki skoz neki jamramo pa hočemo to in ono«. Organizatorka prehrane drugega vrtca pa omenila njihov primer že skoraj kritično neješčega oddelka in ta celotna neješčost je povsem izginila z novim šolskim letom, ko sta oddelek prevzeli drugi dve osebi. Se razumemo? Otroci, razen izjem, niso problem. Pika.

Ne morem mimo ugotovitve, da ste nekajkrat omenili točno določena imena?

Da. Namerno in iz dveh razlogov. Naš vrtec ima večino zaposlenih, ki delajo dobro in hočejo otrokom dobro. In ne nosijo odgovornosti za stanje v prehrani pri nas. Vedeti je treba, da je vse skupaj zakuhalo nekaj posameznikov z večjimi pooblastili in odgovornostjo na področju organizacije prehrane v Kranjskem vrtcu. Slaba luč ne sme neupravičeno pasti kar na vse zaposlene.

Drug razlog je dejstvo, da so imena javnih uslužbencev javna in vse, kar je povezano z njihovim delom, je prav tako javno. V primeru Kranjskega vrtca so se odgovorni za prehrano v medijih izpostavljali kot primer dobre prakse. Torej, ravno nasprotno dejanskemu stanju organizacije prehrane v vrtcu. Ustrezno in pošteno je, da sedaj po negativnih ugotovitvah Inšpektorja Uprave za varno prehrano o stanju v kuhinjah Kranjskega vrtca, negativnem mnenju Računskega sodišča v Kranjskem vrtcu, predlogu Državne revizijske komisije sodišču za izločitev odgovorne osebe iz postopkov javnega naročanja, s strani NIJZ ugotovljeni samo delni skladnosti prehrane v Kranjskem vrtcu ter seveda ugotovitvah nas staršev na področju prehrane, ti isti ljudje, ki so se prej neupravičeno javno »hvalili«, sedaj prevzamejo odgovornost.

Tega ne razumem. Če nekdo dela slabo, dela narobe … zakaj nihče ne ukrepa?

Ponekod ukrepajo, pri nas pa so nekateri posamezniki očitno zaščiteni ne glede na napake? Npr. v istem sklopu inšpekcijskih pregledov kot za Kranjske vrtce so hujše nepravilnosti odkrili tudi v nekem domu starejših občanov v Ljubljani. Direktor doma starejših občanov je ukrepal in dve osebi zaradi nespoštovanja higienskih standardov odpustil. Pri nas se o tem niti govorilo ni, ni se omenjalo na seji sveta zavoda, nikjer. Kaj šele, da bi odločno ukrepali, da se to več ne bi zgodilo. Verjamem, da bi bil vsak starš vesel take odločnosti ravnatelja za zaščito otrok v vrtcu kot jo je pokazal direktor doma, da bi zaščitil varovance v domu starejših občanov.

Kaj je treba pri vas in morda drugod narediti, da se zadeve res premaknejo na bolje?

Predvsem je potrebna volja in ravnatelj ter organizator prehrane se morata angažirati. Zagotoviti je treba ustrezno število kadra v kuhinji. Ignorirati je treba mnenja zaposlenih in staršev,  ki niso v korist otrokom. Pri nas je treba dokupiti tudi nekaj opreme v kuhinjah, saj že leto in pol starši poslušamo, da ni npr. mešalnikov. In res, medtem ko beremo po jedilnikih drugih vrtcev, da delajo sami namaze iz oreščkov in podobno, je pri nas zaradi neustrezne opreme problem narediti že lepo mazljivo marmelado iz suhih sliv. Za tak namaz je dovolj že najbolj osnoven mešalnik, ki je doma skoraj v vsaki kuhinji.

Poleg opreme v kuhinjah je nujna tudi promocija smernic zdravega prehranjevanja pri vodstvu in vzgojiteljih, kar so jasno zapisali v dokumentu potrebnih ukrepov v okviru projekta Uživajmo v zdravju. Ta lani zaključen projekt je največji tovrstni pri nas in tudi Kranjski vrtci so v njem sodelovali. Tako so lani v letni načrt vrtca med prioritetne naloge zapisali tovrstno izobraževanje kadra. Bodimo pošteni in povejmo, da ne moremo pričakovati, da bo vzgojni kader aktivno sodeloval pri izboljšanju prehrane, če ta nima potrebnega znanja o velikosti vpliva prehrane na zdravje otrok. G.Gregorič in g. Poličnik iz NIJZ sta nam staršem, predsedniku sveta zavoda in predsedniku sveta staršev obljubila izobraževanje za vzgojni kader našega vrtca o vlogi prehrane pri majhnih otrocih. Prav tako se je menda z njima za izobraževanje dogovorila bivša ravnateljica. Zgodilo se ni nič. Odgovorni z NIJZ, kljub obljubi, niso prišli predavati. To so isti ljudje, ki so lansko leto med ukrepe projekta Uživajmo v zdravju zapisali potrebo po izobraževanju vzgojiteljev. Razumete? Tudi zato sem prej omenil, da so te inštitucije včasih v praksi bolj same sebi v namen. Prioritetna naloga letnega načrta našega vrtca je tako ostala povsem nerealizirana. Resna težava je lahko zagotovitev potrebnega dodatnega kadra, saj na koncu mora te koristi za otroke finančno potrditi še mestni svet. Tukaj se pa v Kranju lahko zatakne, saj je predsednik sveta vrtca pojasnil, da velika večina članov mestnega sveta že dolgo nima več otrok, ki bi obiskovali vrtec in posledično zanje ta tema ne bo nujno tako pomembna kot naprimer, gradnja mrliških vežic, kolesarske steze, košnja trave, ipd …

Imate kašen nasvet za bralce, ki si tudi sami želijo izboljšanja prehrane v svojem vrtcu ali šoli?

Ne čakajte, povežite se in predvsem ne izgubljajte časa z nepotrebnim sestankovanjem z odgovornimi v vašem zavodu. Kakšen sestanek je smiseln, da se spoznate, ampak skupaj tudi z nekaterimi drugimi starši iz drugih zavodov smo prišli do pomembne ugotovitve: Če bi odgovorni želeli, da bi se prehrana ali kaj drugega izboljšalo, bi to že bilo urejeno, tudi brez dolgih prizadevanj staršev. Ustvarite nek zdrav pritisk na vodstvo vrtca ali šole, zahtevajte ustanovitev skupine za prehrano z več starši v njej ter se takoj obrnite na inšpektorat za šolstvo z ustrezno prošnjo za izvedbo spremljanja prehrane v vašem zavodu s strani NIJZ. Za pomoč pri tem se lahko obrnejo tudi k nam na naslov [email protected].

Ne morem reči, da bo enostavno. Ampak se splača, ker gre za otroke. Tukaj naj omenim še eno izjavo prof. dr. Tadej Battelina, predstojnika oddelka za endokrinologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. »Potrebna je minimalna volja, da so več ali manj vsi otroci po dobrem letu dni zdravi«. Torej se splača. A hkrati je povedal tudi kruto dejstvo, da ”imamo super kodeks, pa zakone…super imamo izobraževanje…samo največ debelih otrok v Evropi je v Sloveniji…mi smo dežela laži… kdo bo to ustavil, da bomo nehali lagat pa po pravic povedali…da se narobe dela”. Žal. Drži pa kot pribito.

Pa menite, da je možno z malo truda in dobro voljo kaj doseči?

Seveda. Praksa kaže tako. Poglejte, lansko leto sem na radiju slišal govoriti organizatorko prehrane iz Ljubljane, ki je povedala, da je enostavno poklicala proizvajalce kruha in uredila, da sem jim ta dostavlja brez nepotrebnih aditivov. Ampak ta gospa je tudi jasno povedala, da izobražuje kader in da je seznanjanje kuharskega osebja o novih spoznanjih iz prehrane dolžnost dobrega organizatorja prehrane.

Podobno izkušnjo pri dobaviteljih imamo tudi mi. Ko so nam lansko leto pojasnili, da je ustrezna živila in v zadostnih količinah za vrtec na trgu težko dobiti, smo vstopili v kontakt z dvema našima dobaviteljema oz. proizvajalcema, ki sta povedala, da z ustreznostjo živil ni težav, če jih bo kdo od odgovornih kontaktiral in povedal, kaj želi. Pri enem od teh so mi jasno povedali, da za velikega odjemalca brez težav prilagodijo lastno recepturo, da bo hrana ustrezna.

Ugotovili ste veliko nepravilnosti, ki so v škodo otrok in glede na to, da imate zapisnike sveta staršev in sveta zavoda javno objavljene me zanima ali so kaj mediji že poročali tudi o vaših prizadevanjih?

V bistvu ne. Imamo tudi slabo izkušnjo z lokalnim medijem v zvezi s tem. Novinarko Gorenjskega glasa, ki je pogosto pisala o Kranjskem vrtcu sem pred leti povabil, da zapiše kaj tudi o neustrezni prehrani v tem vrtcu. Pa je bil odgovor, da nima časa. Lansko leto pa je imela »čas« pisati o zavajanjih, ki jih je navedla bivša ravnateljica ga. Pavc, da bi prehrano v vrtcu prikazala v boljši luči kot v resnici je.

Starši smo se sestali tudi z neko novinarko, ki je rekla, da bo pisala o tem, če bo dovolj senzacionalno in da se lahko tudi kaj izmislimo. Prosim lepo! Ravno temu odločno nasprotujem. Če že, bi si želel korektnega pisanja, ki bi zadeve premaknila v korist otrok.
Da končava to zgodbo … Na prvem srečanju ste mi prinesli dva namaza namaz. Lešnikov  je bil noro dober, izredne teksture, pojedla sem ga skoraj »kar na žlico«. J Slivov ni veliko zaostajal. Lahko dobim še recept za bralce? Če prav pomnem, ste omenili zgodbo v zvezi z namazoma?

Hvala. Če to reče avtorica BoobeeFoodee portala, mi je to seveda v čast. Z veseljem delim recepta. V ozadju teh dveh namazov je res zanimiva zgodba v zadnjem letu. Kot sem omenil, so nas lani maja povabili k sodelovanju z našimi predlogi jedilnika in nato ignorirali. Zato smo starši, člani skupine, dva namaza prinesli v degustacijo staršem na zadnjo sejo sveta starševTa dva namaza iz osnovnih neosiromašenih sestavin, povsem skladna s smernicami, sta bila zatem omenjena tudi v zapisniku sveta staršev in kmalu za tem so po vrtcu pričele krožiti zlobne govorice o zanič namazih, lačnih otrocih, metanju hrane ipd.. Za kar smo bili jasno krivi nekateri starši z našimi »neužitnimi« namazi, čeprav ga otrokom našega vrtca še nikoli niso postregli. (se namuzne)
Je pa ta namaza do sedaj res poskusilo že okoli 50 odraslih oseb, članov sveta staršev, sveta zavoda in nekaj ostalih zaposlenih. Jasno, da sta bila dobro sprejeta, ampak nam je bilo še bolj všeč, da so nekateri starši prosili za recept ter nekateri spraševali, zakaj tega ne ponujajo tudi otrokom v vrtcu. Torej sem ju prinesel tudi vam in ju omenjam, ker sta praktičen primer tega, kar naj bi otroci, po govoricah sodeč, ne bi marali.

O, groza. Še enkrat, namaza sta fantastična. Sploh si ne predstavljam, da kdo tega ne bi maral. Jaz bi bila navdušena, če bi take namaze dobil moj otrok v vrtcu.

Robert, iskrena hvala, da ste bili pripravljeni odgovoriti na vsa vprašanja in tako osvetliti tematiko, ki je očitno pri nas še kako pereča, saj dvomim, da je Kranjski vrtec osamljen primer. Vsekakor bomo še spremljali to borbo in upam, da ob najinem prihodnjem snidenju slišim dobre novice v smeri premikov k izboljšanju prehrane v vrtcih.

Hvala tudi vam.

Nekaj naknadnih dodatnih pojasnil:

(*) (Krovne) Smernice za prehranjevanje v VIZ (2010) s pripadajočimi strokovnimi akti: (**) Smernice zdravega prehranjevanja v VIU (2005), (***) Priročnik z merili kakovosti za živila v VIU (MZZ RS, 2008)

RECEPTA: 

Lešnikov namaz (z datlji in kakavom)

Sestavine 
960 ml Praženi lešniki Do 1l oz. 550 g praženih lešnikov
120 ml Kakav (50% presni in 50% pražen) Polovico presni kakav, polovico pražen kakav
240 ml Voda Prekuhana
240 ml Datljeva pasta (gosta) Gosta Pasta: datlje 200 g zaliješ s 100ml vroče vode
Opcija: Prepolovimo količino paste za bolj čokoladni okus.

1 čž Vanilija v prahu (Opcijsko)
½ čž Sol (Opcijsko) Ščepec soli
1 čž Cimet (Opcijsko) Mlet, v prahu.
¼ čž »Emulgator« (Opcijsko) Žlička mletega lanenega semena, ščepec indijskega trpotca ali

ščepec Xanthan Gum

Vse skupaj zmeljemo v mešalniku s »S« rezilom. Smiselno je v naslednjih korakih, sploh če je mešalnik šibkejši.
1. Najprej zmeljemo samo lešnike do tekočega. 
2. Nato dodaš namočene datlje in zmelješ skupaj z vso dodatno tekočino iz recepta. (Korak preskoči, če imaš datljevo pasto že
pripravljeno)
(Za povsem gladko maso lahko tekočo zmes samih lešnikov preliješ v »blender« in zmiksaš. Nato dodaš še namočene datlje z vso
tekočino iz recepta. Nato preliješ nazaj.)
3. Na koncu dodaš še preostale sestavine, ter zmešaš.
4. Dodaj tekočino za ustrezno konsistenco. Pozor! Povsem ohlajen namaz bo na koncu gostejši.
Ostali nasveti:
– Količine si prilagodite tako, da bo lešnikov ravno prav in bodo sami na začetku mletja popadali iz stene posodice, kjer se
začnejo nabirati.
– 50%-50% je optimalno razmerje kakava za aromo in globino. V redu pa bo tudi samo z eno ali drugo vrsto kakava.
– Lahko uporabiš tudi fino mleto rožičevo moko namesto kakava.
– Lahko uporabiš drug napitek, kot je mandljev, ovsen, rižev, sojin (v tem primeru je smiselno dodati cca 10% več tekočine)
– Če so lešniki zelo suhi (morda domači) dodaj še nekaj tekočine po potrebi.
– Receptura je za navadne datlje (Deglet nour). Medjool so manj suhi.

Marmelada iz suhih sliv
500 g Suhe slive/marelice (Bimed) Za zelo suhe slive (npr. Mercator Bio 150g): 150g in150ml vode
400 ml Voda (prekuhana) Uporabi vrelo vodo za pasterizacijo.

Napotki:
V mešalniku z S-rezilom je miselno začeti mešati samo suho sadje in nato skozi odprtino mešalnika dolivati vodo. V »blenderju« pa
lahko vse skupaj.