4. do 6. mesec – Prvo uvajanje
Prvi mesec in prvo uvajanje goste hrane sta vedno najtežja, verjemite, potem gre vse lažje in hitreje.
Jedilniki so zapisani tako, kot so potekali dnevi prehranjevanja pri nas doma. S količinami smo začeli postopno; sprva zelo majhnimi, kasneje pa smo jih večali.
Pri dojenčku so kosila tisti ključni obroki, s katerimi pričnemo in so vsaj prvih nekaj mesecev vodilni pri pripravi in načrtovanju obrokov.
Začnemo z njimi in uvajamo, ko je dojenček naspan in dobro razpoložen, navadno okoli 11. ali 12. ure (seveda lahko prištejemo plus ali minus pol ure).
Pričnemo z lahkimi zelenjavnimi kašicami iz ene vrste zelenjave in tak obrok ponujamo 2-3 dni ter spremljamo otrokov odziv in morebitne reakcije. Večino prvič uvedemo korenček, saj je lokalna zelenjava, rahlo sladkastega okusa in pregovorno ne povzroča nobenih preglavic.
Večino vitaminov in mineralov se ohrani, če ga pripravimo na pari in po naših izkušnjah ter pripovedovanju ogromno mamic, ki so z nami delile izkušnje, se tako ohrani tudi boljši okus, kot če ga skuhamo v vodi.
Pri tem ne potrebujemo kompliciranih pripomočkov, temveč zelo preprosto korenček (in ostalo zelenjavo) pripravimo tako:
– narežemo na majhne koščke, lahko naribamo, lahko na drobno sesekljamo
– damo v kovinsko cedilo, ki ga postavimo nad posodo, v katero smo natočili do polovice vodo (pazimo le, da cedilo ne potopimo v vodo) in pokrijemo s pokrovko.
– vodo zavremo, nato pa zmanjšamo temperaturo na srednje, da počasi vre in s tem ustvarja para, ki pod pokrito pokrovko počasi sopari našo zelenjavo
– vsake toliko preverimo; odvisno sicer od zelenjave, vendar je načeloma precej hitro pripravljena (okoli 10 minut).
Najboljši pokazatelj je barva zelenjave. Naj bo še žive in živahne barve, zelenjava pa na otip rahlo čvrsta.
– zelenjavo odstavimo
– pretlačimo jo lahko kar direkt skozi cedilo, kjer se je kuhala, saj nam ta postopek naredi res lepo, enotno in gladko kašico.
Lahko si pomagamo kar z navadnim paličnim mešalnikom, kasneje ko dojenček odrašča, pa pretlačimo z vilico, kasneje pa samo na grobo sesekljamo.
– naj se zelenjava malce ohladi, poskusimo najprej sami
– dodamo ji pol žličke kvalitetnega, hladno stiskanega rastlinskega olja (v poštev pride repično, laneno, sončnično – ni tako kvalitetno, kot ostala, bučno, olivno, konopljino. Pazite le, da so res hladno stiskana in če imate možnost, naj bodo bio/eko pridelave. Maščoba je namreč pomembna za dojenčkov razvoj, ampak naj bo v obliki teh olj, ki niso temperaturno obdelana ne med samo pripravo ne med našo obdelavo hrane).
– dojenčku ponudimo najprej žličko zelenjave, skupaj z mlekom – če dojite, ponudite par kapljic svojega mleka (če imate možnost načrpati, sicer ga podojite takoj po ponujenem obroku) ali če dojenček uživa adaptirano mleko, mu le-tega pripravite in dodajte zraven zelenjavne kašice.
Opazujte reakcijo. Če izplazi jeziček in hrano potiska ven, potem še ni pripravljen in ne silimo. Ponudimo naslednji dan in spet naslednji dan. Izberemo si vedno približno iste ure, da dojenčka navadimo na rutino in red pri prehranjevanju, kar nam bo zelo koristilo kasneje. 
– če lepo sprejme hrano, ga počasi hranimo in smo dobro razpoloženi.
Naj vas neuspeh ne spravi v nejevoljo, slejkoprej vsem uspe, verjemite. Mogoče ni pravi dan, mogoče ga “matra” trebušček, mogoče se pripravljajo zobki ali je zunaj dež. Veliko dejavnikov vpliva na sprejemanje prehrane, a nikar obupati. Če ne danes, pa jutri ali dan kasneje. Pomembno je le, da ne izgubimo optimizma in ne odnehamo prehitro, traja tudi 8-10 poskusov, da otrok sprejme nov okus. Kar predstavljajte si sebe, da ves čas življenja pijete prijetno mmm sladko sladkasto mleko in potem kar naenkrat, bum, korenček, popolnoma nov okus. Zato se prve zelenjavne kašice tudi vedno uvajajo skupaj z mlekom.
Nikar ne obupajmo prehitro in vztrajajmo optimistično!