Domači tekoči detergent

In končno sem se opogumila za pripravo tega detergenta. 🙂

Ne vem, zakaj sem tako dolgo čakala in kupovala dražje, ekološke detergente, kdaj pa kdaj pa tudi še navadne iz drogerije, ko so finance zaškripale. Za ta korak so me spodbudile norice pri otroku, kjer je higiena zelo pomembna in se mi je zdelo, da je tisto občutljivo kožo z mehurčki bolje ne vznemirjati z agresivnimi detergenti in bi bilo fajn pripraviti nekaj res enostavnega in kar se da naravnega. Skratka, kako pripraviti domači tekoči pralni prašek oz. detergent za pranje perila? Zadeva je enostavna. Kupila sem pralno milo, tekočo pralno sodo (lahko bi tudi navadno pralno v prahu in jo potem skuhala) in porabila nekaj minut časa za pripravo. 

Milo (40 g) sem na ribežnu naribala na kosmiče in jih raztopila v 750 ml vode, ki sem jo zavrela, zmanjšala ogenj in ves čas mešala. Dodala sem še 500 ml tekoče pralne sode med neprestanim mešanjem, kajti detergent se hitro zgosti. Če se vam zdi pregost (recimo, da nastane bolj tekoče puding, dodajte še 250 ml vode).
Kuhala sem 2 minutki, nato pa dodala 30 kapljic eteričnega olja sivke (lavande), 20 kapljic eteričnega olja rožmarina in 10 kapljic eteričnega olja bergamotke. 

Ohlajen detergent sem prelila v čisto reciklirano embalažo enega starega mehčalca in vsake toliko pretresla, če bi se pričelo gostiti ali strjevati, ampak se ni. Detergent ostane lepo gost, vendar ni pregost. Lepo se prelije iz plastenke in seveda sem šla takoj stestirat eno rundo perila – svetla oblačila, med njimi en s čokoladno torto popackan prt, brisače, kuhinjske krpe. Na 5 kg perila sem dala 100 ml detergenta s posodico vred v pralni stroj. Prala sem na normalnem programu za bombaž (1 h 50 min), 800 vrtljajev, eno spiranje, 40°C, brez mehčalca.

Po pranju je bilo perilo:
* takoj po pranju na otip mehko, vendar premalo vonja (vsekakor lahko dodate več eteričnega olja), ni pa smrdelo po vodi ali čem podobnem
* po sušenju v sušilcu je perilo zelo mehko, tudi vonj se malo bolj čuti. Del perila sem sušila na radiatorjih/zraku in moram priznati, da je bolj mehko, kot takrat, ko sušim na radiatorju/zraku, oprano brez mehčalca. Velikokrat je namreč tako sušeno perilo precej trdo in vedno se hecamo, da se namesto z brisačami brišemo s papirjem. 🙂
* tisti zamazan prt, za katerega me je najbolj skrbelo, je popolnoma čist! Zelo presenečena.
* po tem, ko sem perilo pospravila, je mehko, vonj je tak, prijeten. Ne diši po dodanih eteričnih oljih, ampak diši po … opranem perilu, nekako domače in prijetno, težko definiram. 

Za prvič sem naredila 1250 ml detergenta in za prvo pranje se mi zdi, da sem ga porabila preveč. Lahko bi ga dala samo 75 ml, menim, da bi bilo dovolj. In še malo več eteričnih olj, nora sem na sivko. 🙂