Na POMOČ! Moj otrok ne mara zelenjave

Verjetno ste se že kdaj srečali s podobno obupanim klicem na pomoč ali pa vsaj poznate koga, ki se spopada s tem problemom. Drži, zelenjava je tista zlobno, poredno živilo, ki otrokom (in seveda potemtakem neposredno tudi nam) povzroča največ preglavic.

Zakaj je zelenjava tako nepriljubljena? Kateri so tisti triki, s katerimi lahko zelenjavo približamo tudi najmlajšim? Vas zanimajo namigi, kako polepšati obrok do take mere, da bodo osupnili tudi otroci? Nič lažjega kot to.

(Vir slike: http://www.livinglocurto.com/2011/04/veggie-flower-bouquet-treat/)

Zelenjava je pravzaprav zanimiva množica najrazličnejših živil, ki je v sveži obliki zelo pisana in privlačna. Meni se vedno pocedijo sline ob pogledu na košaro raznovrstne zelenjave in velikokrat sem na vprašanje: “Joj, tvoj rojstni dan se bliža. Kaj bi za darilo?”, vedno odgovorila, da vi najraje kar en lep šopek zelenjave. In enkrat sem za rojstni dan prejela celo gajbico svežih raznovrstnih zelenjavnih živil in bila sem vesela kot radio. 🙂

RAZNOVRSTNA IN PISANA ZELENJAVA

Ponujena zelenjava naj bo pisana, raznovrstna in sezonska (saj ima v sezoni pobrano živilo največ vitaminov in mineralov ter je tako tudi najbolj okusno). Ker vsi v prvi vrsti jemo z očmi, pripravimo obrok tako, da bodo na krožniku mavrične barve. Pri tem je najbolj pomembno, da zelenjave ne razkuhamo, saj nam bo tako ostal le žalosten, ovel brokoli in izpod uvelih listkov kukajoča špinača. Zelenjava, ki se kuha na pari in manj časa, tako ohrani BARVE, VEČ mineralov in vitaminov in je tudi na pogled privlačna. Ali niso vsi otroci nori na barve? 😉

(V smeri urinega kazalca: Bučni njoki s pestom, pisane testenine s poletno zelenjavo, goveja zelenjavna mineštra)

POZORNO PRI UVAJANJU

Pričnemo že zgodaj, takoj ob uvajanju goste hrane in takrat je (po mojem skromnem mnenju) strašansko pomembno, da pričnemo z uvajanjem zelenjave, saj tako pripomoremo k oblikovanju okusa že dojenčku. Sledite smernicam, ne hitite, pripravljajte lokalno in sezonsko, domače in preverjeno. Prehod od izključno mlečnih obrokov v zelenjavno kašico lahko nežno ublažite tako, da dodate malce svojega ali adaptiranega mleka, s tem nadaljujete in postopoma manjšate količino mleka.

Ne pozabite na kvalitetna hladno stiskana rastlinska olja – sama zelenjavna kašica se vam bo verjetno zdela dolgočasna in totalno brez okusa. Brez panike – olje obogati okus, vsebuje pomembne maščobe za razvoj dojenčka in mala žlička ob obroku zelo koristi. Izbira je pestra: repično, laneno, bučno, olivno, konopljino. Vsakič drugega, včasih pa zmešana med sabo.

MAMI,  KJE RASTE ZELENJAVA?

Povabite otroka k oblikovanju obroka – naj se ta prične ob ogledu vrta in nabiranja, ker pa vsi nimamo te sreče, se lahko zapeljete tudi na tržnico, do kakšnega kolega, konec koncev pa si skupaj lahko ogledate zelenjavo tudi v trgovini. Naučite ga rokovanja – z rokavico preglejta, pretipajta, vi mu pa opišite zelenjavo, povejte mu, kako jo bosta skupaj pripravila, spomnite ga na kakšno jed, ki jo že pozna in vsebuje to živilo. Skupaj izberite zelenjavo in se zmenite, kaj boste pripravili. Otroci radi sodelujejo pri različnih procesih in občutek sodelovanja in vpletenosti v celoten postopek, mu bo vzbudil občutek pomembnosti, s tem mu pa tudi pokažete, da ga spoštujete in da njegova beseda šteje. 🙂

SKUPAJ SVA UČINKOVITA

Pred pripravo obroka ga povabite, naj vam pomaga. (Vem, kdaj se mudi in ni časa, ampak včasih se pa le najde, kajne?)
Skupaj zelenjavo umijta, s primernim nožem pa vam lahko pomaga narezati, sesekljati, olupiti (za večje otroke). Sproti razlagajte, kaj boste pripravili, zakaj potrebujemo manjše koščke, zakaj pa (kdaj drugič) večje, … Celoten postopek spreminjanja živila je namreč otrokom fascinanten – kako recimo olupimo krompir, narežemo, kako se skuha (skupaj previdno opazujta), kako se krompir zmehča (naj ohlajen krompir stisne s prsti) in kako ga pretlačimo v pire. Otroci naj se namreč naučijo, da obrok ni samoumeven, ampak da je potrebno neko delo, da do tega sploh pride. Namig – naj bo to igra, zabavajte se, smejte, saj želimo v vse skupaj dodati noto igrivosti. Otroci se nevede učijo preko igre, mar ne? 😉

WAAA, LADJICA

Zelo pomembno za “zbirčne Metke” je včasih tudi dekoracija in prisrčne oblike na krožniku. Pa saj je to tudi nam privlačno na pogled? 🙂 Otroci imajo poleg vsega še bujno neomejeno domišljijo (blagor jim) in da jo primerno vzpodbudimo, bo to zmaga za nas in za njih. Še dodaten plus je to, da se lahko tudi sami prepustimo mali nagajivi otroškosti, na katero prevečkrat v odraslem, resnem svetu pozabimo. Odlična priložnost, da ponovno poiščemo otroka v sebi. 😉 Igrajta se, naj vam otrok predlaga, kako bi razporedili zelenjavo na krožnik, skupaj se posvetujta in smejta različnim oblikam in zgodbicam.

Bučkine polnjene ladjice

6, 7, 8, 9, 10! PRIPRAVLJENI ALI NE, PRIHAJAM!

Gre odštevanka, ko se skrivamo. Prav tako lahko kdaj učinkovito skrijemo zelenjavo v najrazličnejše jedi. Čeprav sama zagovarjam odkrit pristop, torej spoznavanje narave in zelenjave, kdaj pride prav tudi tovrsten način.
Pomislite, kaj ima otrok rad.
– Obožuje mesne polpete? Super, naribajte vanje malo bučk, korenčka, cvetače. Dodajte začimbe, ki zaokrožijo okus in malce prikrijejo okus kakšne neljube zelenjave.
– Ima rad pečen krompirček? Odlično, poskusite kdaj z drugo zelenjavo, ki jo prav tako narežete na palčke – sladki krompir, koleraba, rumeno korenje, vse vrste buč, bučke, pastinak, gomoljna zelena. Dodajte nekaj kapljic olja in tiste začimbe, ki so vam pri srcu ter specite v pečici.
– Mesne enolončnice spravi po grlu, zelenjavnih mineštric pa ne? Nič hudega, v golaž dodajte več zelenjave; med kuhanjem se bo itak zmehčala in lahko jo lepo spasirate v omako.
– Sveži zmešančki (smoothiji in ostale kašice) so odličen način vmešavanja zelenjave tja, kjer ima svoje mesto. 😉 3/4 sadja, 1/4 zelenjave (odličen je korenček, sveža špinača v listkih, nasekljan ohrovt, …)
– Drugačne kombinacije, kot je recimo naša zelenjavno-sadna naveza (enolončnica z ječmenom, jabolki, bučo in hruško). Ali pa sadni kompot z bučo in korenčkom – če ne preizkusite, ne boste verjeli, kako dobro se obnese.

(Zgoraj: enolončnica iz ječmena, hruške, buče in korenčka.  Spodaj: Pire iz gomoljne zelene)

PHA, TEGA PA ŽE NE BOM JEDEL!

Reče kdaj pa kdaj oči. A veste, koliko otroci posrkajo informacij preko nas, verbalne in neverbalne komunikacije ter kakšen zgled jim dajemo Se opravičujem vsem očkom, če jim delam krivico, moram pa priznati, da mi mamice velikokrat pojamrajo, da so ravno očki zavihali nos nad kakšno novotarijo. Ampak, bomo rešili tako, da bo volk sit in koza cela. 😉
Če uvajate (tudi starejšim otrokom in očkom, hihi) kakšno novotarijo in ste postavili njihove brbončice na preizkušnjo, pripravite strategijo vnaprej. Očku na samem razložite, da bo danes za kosilo nekaj drugačnega in da želite tako otroka navajati na to jed. Naj sam pri sebi stisne zobe in poskusi tudi sam; naj vsaj zaigra, da mu je jed všeč. 😉 (Potem pa le pripravite njegovo najljubšo jed, čeprav vas zna mogoče presenetiti in priznati, da le ni bilo tako slabo;) ). 
Če bosta delovala enotno, bosta močnejša in ker zgledi vlečejo, imate tako večjo možnost uspeti.

KAJ PA KO NIČ NE USPE?

Seveda, recimo bobu bob. Kdaj pač ne bo uspelo – z vsemi nasveti, triki, namigi, stranpotmi in bližnjicami. Otrok bo posebej za vas pripravil tisti taljubko trmasto šobo in vi si boste potiho nazvnoter pulili lase. Zadnji atom zen energije zbranosti bo šel verjetno v kolikor toliko mirno pojasnjevanje in še zadnje prepričevanje. Šobica bo ostala, vi pa popustili in zavili v najljubše makarone z nečim-nečim ali pa kos kruha z okusom “da-bo-že-mir-pri-bajti”. Glejte, tudi prav. Ne sekirajte se. Sama v takih primerih pospravim kosilo, čimprej ohladim in prihranim za kasneje, ko bo otrok res lačen. Se zgodi v vsaj 50% primerov, da je pozno popoldne to bila najboljša jed vseh časov.

Otroci kdaj tudi niso lačni, mogoče je tisti prigrizek pred kosilom bil večji, kot ste mislili, mogoče je neka čudna luna. Vse to mine. Pomembno je, da se ne obremenjujete po nepotrebnem ter da ste v vpeljevanju novotarij (v tem primeru zelenjave) dosledni in vztrajni. Otroci nas namreč radi preizkušajo in brcajo v mejnike, čeprav jih imajo radi. Če ste enkrat popustili, bo seveda otrok to videl. Vendar če boste naslednjič ponovno ponudili zelenjavo in ponovno in ponovno in tako dalje, bo mogoče prišlo spoznanje: Aha, mogoče se je pa ta zelenjava sedaj nekako kar stalno priselila k nam. Vredno je poskusiti. 😉

 Za ogromno ostalih receptov, kombinacij, variacij in permutacij, ste pa nadvse vljudno vabljeni, da pobrskate po spletni strani pod Recepti. Še boljši predlog je, da to storita skupaj z otrokom, mogoče mu pa kaj prisrčnega pade v oči in potem to skupaj pripravita.

VELIKO SREČE in DOBER TEK! 🙂