Hrana na stranskem tiru do 1. leta starosti

Obstaja nekaj priboljškov, ki jih pričnemo dajati kasneje, in sicer šele po dopolnjenem 1. letu starosti. Obstaja tudi ogromno urbanih legend okoli tovrstnih sestavin in jedi, ki jih bom poskušala čimbolj orisati in opisati ter predstaviti več vidikov posamezne “prepovedane” hrane.

MED
Zakaj?
Obstaja možnost okužbe s sporami Clostridium botulinum, ki jih dojenčkovo črevesje, ki ni še dovolj razvito, ne bi zmoglo prenesti, če povem poenostavljeno.
Kolikšno je tveganje za pojav spor v medu?
Pravijo in različni viri navajajo, da zelo majhen in da je to pravzaprav do določene mere urbana legenda, saj naj bi bil med zelo zdrav tudi za dojenčke in kvaliteten vir sladkorja.
Obstajajo tudi raziskave (slovenski čebelarji in recimo Medex), ki redno jemljejo vzorce medu in v obdobju desetletja in več niso našli nobene spore botulizma.
Kako se boste odločili? Presodite sami.

JAJČNI BELJAK
Obstaja namreč dokaj pogosta preobčutljivost na beljak (z rumenjakom teh težav načeloma ni), zato se ga uvede šele po 1. letu starosti.

SOL
Solimo v majhnih količinah šele po 1. letu starosti in pravzaprav lahko velikokrat nadomestimo sol s pravimi začimbami. Sicer je pomembna zaradi joda, vendar jo recimo dovolj dnevno dobimo že s kosom kruha.

SLADKOR
Dovolj ga prejmemo s sadjem, kašicami, domačo marmelado, medom, … predvsem pa ni potrebe bo sladkih sokovih, ki niti ne odžejajo tako kot voda in otroka nasitijo s praznimi kalorijami, potem pa se velikokrat pojavi problem, ko ne poje ostalih obrokov. Da o kariesu niti ne pričenjamo.

SVINJINA
Uvede se jo v prehrano šele po 1. letu.

OREŠČKI
Če v družini ni alergij na oreščke (orehi, lešniki, indijski oreščki, makadamija, arašidi, mandlji, pistacije, … ), potem načeloma ni bojazni, da se bodo pojavile pri otroku oz. ni rečeno, da se ne bodo pojavile tudi v kasnejših obdobjih življenja. Večjo nevarnost predstavlja pri oreščkih možnost zadušitve z manjšimi delci ki pomotoma zaidejo v sapnik.

KIVI, JAGODE, …
S kivijem načeloma ni težav in če uvajate ravno, ko je zanj sezona (pozimi), le ponudite otroku, skupaj z banano.
Jagode so pa po krivem obdolžene, saj so “podobne” breskvam, ki pa jih v sezoni hitro uvedemo.

KAKAV in ČOKOLADA
Kakav deluje rahlo poživljujoče, čokolada pa vsebuje kakav, sojin lecitin, posneto mleko v prahu. Če jo že ponudite kasneje, raje izberite kvalitetno temno in ne mlečno.

PREDELANA HRANA in PRIGRIZKI
Močno odsvetovana do 1. leta. Vsebuje veliko preveč soli, aditivov in konzervansov ter sladkorja, da bi bila primerna za hrano otroka, kaj šele dojenčka. Čeprav marsikdo zamahne z roko, ah, kaj pa bo. Seveda, nič drastičnega se ne more zgoditi, vendar otroka tako navajamo na preveč začinjeno in soljeno hrano ter verjemite, pojavi se problem, ko je potrebno vedno več soliti in ojačevati okuse.

Kompliciranje? Da, do ene mere. Trdno sem namreč prepričana, da se zdrav način prehranjevanja in vzgoja v zavesti za zdravo prehrano pričneta v zgodnjem otroštvu in da smo mi starši tisti, ki pišemo otrokom takšno ali drugačno zgodbo. Mi smo zgled in kaj je boljša popotnica za otroka, kot pa vzgoja v zdrav režim prehranjevanja.
Ravno zato se trudim pisati takšne recepte, ki zajemajo zdrave sestavine, kjer lahko mi sami kontroliramo, kaj smo skuhali in ponudili otroku; iščem alternativne poti, ki so ravno tako dobre, če ne celo  boljše pri pripravi hrane (domača vegeta, domači “čokolino”, domača nutela, … ), ker želim pokazati in dokazati, da se da marsikaj (če ne celo vse) pripraviti v domači kuhinji, če se le da na preprost način in z ne preveč sredstvi.

Kaj je torej nezdrava in res odsvetovana prehrana tudi po dopolnjenem 1. letu starosti?
hrenovke (razen pogojno eko, ki so zaenkrat kontrolirane in v njih ni zmleto kar vse po vrsti),
paštete (naj vas napisi Junior, za otroke, brez aditivov, konzervansov, ipd. ne zavedejo, temveč VEDNO preberite deklaracijo/sestavine; ravno tako so pa preveč predelana hrana, da bi bila primerna za najmlajše, pogosto tudi preslana)
jušne kocke in vegete: obstaja kopica domačih alternativ (recimo za domačo vegeto), še kar nekaj časa pa se dobijo eko/bio kocke, ki ne vsebujejo ojačevalcev okusa in arom
gazirane pijače: za otroke popolnoma neprimerno
prigrizki: smoki, čips, slane palčke, slane ribice (ojačevalci okusa, premastna in ocvrta hrana)
predelane mesnine: klobase, salame, slanina (preveč slano, razen če imate možnost pridobiti domače, kjer je kontrolirana vzreja in postopek predelave mesa)
školjke in morski sadeži: možnost alergij ter pogosto vprašanje glede tega, ali so res sveže in so bile pravilno hranjene, da se hladna veriga med transportom in skladiščenjem ni pretrgala.
surova hrana: surova jajca, tatarski biftek, karpačo, surovo meso v vseh oblikah, surove ribe (suši, sašimi)

Še nekaj besed  in misli okoli vse te prehrane; iskreno moj namen ni nikomur vzbujati slabe vesti glede načina prehranjevanja in obsojati svobodne odločitve posameznika. Le toplo pomagam na srce, da razmislite o tem: mi starši smo tisti, ki krojimo takšno in drugačno usodo svojim otrokom, odgovorni smo zanje in seveda tudi za njihovo zdravje. Prepričana sem, da ne bo nič narobe, če bo pojedel pašteto ali na kakšni zabavi smoki, vendar pa sama nikoli ne bom starš, ki bom to pripravila. Vsekakor moja odločitev in zavest o tem, kakšno sporočilo želim pustiti svojemu otroku in okolici, ki me obdaja.

Vedno želim namreč najti alternativno pot in v vseh teh letih ukvarjanja s prehrano sem spoznala, da se vedno najde zdrava različica vsemu že znanemu in da je največkrat, ko sem tudi sama (priznam) zamahnila z roko, ah, pa naj bo, to bila le udobna in lahka bližnjica, ko se mi ni dalo ukvarjati s pripravo in razmišljanjem. Tudi iz tega vidika sem se odločila, da vse vam mamicam, ki ste in boste uvajale za mano, vsaj malo olajšam delo in posredno razmišljam namesto vas. 🙂
In da ponudim veliko različnih možnosti, da bi bilo čim manj vprašanj v stilu: “Ja, kaj pa naj potem otrok sploh je, če tega ne sme, pa to mogoče ni najboljše zanj, … ” Verjamete, da obstaja toliko različic, kombinacij in kombiniranj, da včasih preprosto ne vem, kaj naj pripravim, ker je preveč idej in možnih opcij? 🙂 In takrat vem in vidim, da se je splačalo malo komplicirati, ker je sedaj vse lažje.